MALO O KUNCIH....

Današnji kunci so potomci Evropskega kunca, Oryctolagus cuniculus, ki se je najverjetneje razvil na območju današnjega Mediterana in Iberskega polotoka. Čeprav so kunci vedno živeli ob ljudskih naselbinah, se jih je prav udomačilo šele 200 let nazaj. 

Tako so ljudje kunce naseljevali po raznih ladijskih poteh (otočki) in drugih tovornih poteh, ker so služili kot vir hrane. Vendar v Avstraliji, kjer so jih naselili tekom zadnjih nekaj desetletij, so si naredili medvedjo uslugo. Kunci so se tako prenamnožili, da je dežela porabila ogromno denarja za njihovo omejitev. Tam nimajo naravnega predatorja, niti ljudem ni v interesu lov. Tako so imeli res enkratne pogoje za razmnoževanje in seveda njihova sposobnost, da se hitro množijo, je vodila v prekomerno naselitev. To so rešili z umetno okužbo z myxomatosnim virusom, ki tako poskrbi za naravno selekcijo. Torej preživijo le najmočnejši in najodpornejši.

Kunci spadajo med lagomorfe, za katere je značilna prisotnost dvojnega para zgornjih sekalcev ali "peg" zobov, ki so nameščeni za osrenjimi kaninusi. Zanimivo je tudi dejstvo, da so jih nekoč uvrščali kot podrod redu Glodalcev. Dandanes so lagomorfi svojstvena skupina živali, ki so glede na serološke podatke in osnovne značilnosti bližje Artiodactyla (kopitarji). 

Med lagomorfe še spadajo zajci in pice (malo nerodno ime, posebne vrste "miši", ki biva v Aziji in S.Ameriki). Vsi predstavniki lagomorfov so kopenski sesalci, ki se preživijo s hranjenjem izključno z vegetacijo.

Navkljub udomačitvi pa so naši hišni prijatelji ohranili veliko značilnosti od svojih divjih prednikov, kot npr. kopanje zajčine (podobno kot lisičina, brlog) in označevanjem teritorija z podbradnimi žlezami kot tudi z uriniranjem in defeciranjem. Udomačitev jih je naredila bolj krotke ter ravnanje z njimi je veliko lažje kot z divjimi bratranci.

Ob udomačitvi, kar je pač za ljudi značilno, so razvili več različnih pasem, ki se v grobem delijo v 2 skupini:

- Pasme za krzno  (Rex, Angora, Satin )

- Ljubiteljske pasme (Belgijski zajec, ovnjači in pritlikavi)

Večina naših hišnih kuncev spada v pasmo Pritlikavih Angležev ali Belgijcev. Prav rodovniške živali dobijo v starosti 8-10 tednov rodovniške obročke (na sliki mu ga odstranjujejo eni "šalabajzeri"), ki se jih nadane pod koleno. Na njih je razvidna značilna številka po kateri lahko kunca identificiramo. Večina naših prijateljev je pa rezultat križanja (interbreeding) takšnih rodovniških, kot tudi hišnih kuncev. Kot pri drugih pasmah živali, so tudi kunci določenih pasem nagnjeni k določeni bolezni. Pritlikavci so nagnjeni k prirojeni nepravilni obrabi zobovja, medtem ko Dutch, Havana in Tan imajo visoko pojavnost materničnih neoplazij (tumorjev po domače). 

Kunci imajo tudi specifična vedenja, ki so značilna za določen del dneva. Tako npr. divji kunci pozno popoldne priskakljali iz svojih podzemnih domovov in izkoristili čas svetlobe za prehranjevanje, dvorjenje, igro in nego. Paša se nato nadaljuje v zgodnjih jutranjih urah, preden ob pripeki dopoldanskega sonca pobegnejo v svoja domovanja na varno. Urinirajo in defecirajo vedno izven svojih domov, medtem ko cekofago (malo več o tem kasneje) izločijo in pojejo v domovih. Kunčice rodijo svoje mladiče v zgodnjih jutranjih urah in jih vedno dojijo ponoči.

Tudi hišni kunci so podvrženi takemu diurnemu ritmu. Zjutraj pojejo cekofago, čez dan jejo zelo malo in bolj kot ne počivajo. Prehranjevanje se začne nekje po 17h (pri Metki je to zelo opazno, ko dobi višek energije pri 18h vsak dan), kot tudi igra in nega.

Na žalost preveč ljudi zanemarja kunčjo naravo, ko pride do njihovih domov. ŠE prevečkrat jih strpajo v mrežaste kletke ali celo jih "zbašejo" več tisoč v skupni prostor (Verjetno ste že pomisli in imate prav: TO so naši dragi Kitajci). Končno se je RSPCA oglasila in oznanila 5 "svoboščin", ki vplivajo na dobro počutje živali:

• da niso lačni in žejni
• da niso poškodovani

• da imajo svobodo izražati svoje naravno vedenje
• da jim ne povzročamo strah in stres

Kunce, ki jih imajo v majhni rešetkastih kletkah zaznamujejo stereotipije in nemir, ki se kaže v ponavljajočih se obnašanjih, kot npr. grizenje kletke, premikanje v krogu, pretepanje in tudi težave v mišično-kostnem sistemu ("petni žulji", otiščanci, preležanine). Dokazali so tudi, da kuncem v kletkah adrenalne žleze ne delujejo pravilno, medtem ko tistim, ki živijo v ogradah na vzdržljivih vednar mehkih tleh/podlagah v združbah, pa je naravni ciklus ohranjen.

Kuncem tudi pomagamo, ko jim popestrimo njihove ograde (enrichement objects)z raznimi vejami, igrali, toaletnimi rolicami, kartonskimi škatlami, ki smo jihm izrezali razna okna in vhode. Prepustite se svoji igrivosti in domišljiji. Le pozorni bodite, če kunec poje kakšen košček, da ne pride do zastrupitve.

 Omeniti moram tudi, da so kunci zelo družabne živali in da kdorkoli jim res hoče dobro, bo vedno imel vsaj 2. Čeprav jim poskušamo sami popestriti dneve, se crkljati in jih zabavati, se bo kunec še vedno počutil osamljen, predvsem ponoči.

Končno so tudi lastniki, vzreditelji kot tudi veterinarji doumeli pomembnost kunčeve socialne strukture in potrebe po gibanju. Tako se čedalje več ljudi odloča, da ima svojega kunčka kot del družine in ne kot hišnega ljubljenčka zaprtega v premajhne kletke.

Kunci so primerni hišni prijatelji tudi za brezposelne ljudi, ki zaradi takega ali drugačnega razloga ne morejo imeti psa ali mačke. Absolutno pa niso primerni kot darilo, naj si bo otrokom ali odraslim. Žival nikoli ne sme biti dobavljena kot darilo, edino le, če si obdarovanec kunca resninčno želi in se že tudi vestno pripravlja na prihod novega družinskega člana.

Zavedati se moramo, da kunec potrebuje tudi določeno nego. Čim daljšo dlako kot ima, tem več bo dela s tem. Metka ima zelo dolgo dlako in jo tako krtačim vsak 3 dan, ko pa je seozna menjave dlake, pa vsaki dan. Prav tako ji dlako okoli zadnjice in po bokih vedno skrajšam, ker je dlaka zelo fina in se rada nabira v vozlje. Zgledajo kot dredi in potem res ni druge kot da ga odstrižeš. Kuncem je naravno, da imajo kratko dlako in tako na žalost človeška nečimernost ob vzreji dolgodlakih ni bila ravno pametna.

Kunca prav tako ne kopamo. Če je potreba, ga le z ovlaženo krpo pobožamo ali umijemo tačke. ČE pa se je zgodila res velika nesreča in je kunec umazan po nogcah in zadnjici, pa svetujem, da kuhinjsko koritom, banjo ali tak plastični zaboj napolnite z cca 2 prstoma vode ter kunca postavite z zadnjimi nogami v vodo. Če so umazane tudi sprednje pa ga samo dajte v vodo...Počakajte nekaj sekujd,da se napije in potem vzamite kunca ven in ga dobro osušite in zdrgnite z brisačo. Kasneje se bo pa kunec, zato ker so tačke vlažne, sam lotil izdatnega čiščena nog in posledično ni potrebe po raznih šamponih in kemijah.

Prav tako, ne glede kako se lotite umivanja, nikoli ne zmočite kuncu glave in pazite, da voda ne pride v ušesa.

Veliko ljudi ne ve, da so kunci zelo čiste živali in da si vedno izberejo eno mesto, kam hodijo "lulat in kakat". To pa seveda nam gre v prednost, kajti ko ugotovite, kje si je kunec našel svojo lokacijo wcja, da v katerikoli trgovini za hišne ljubljenčke (Mr.Pet,etc) kupite plastični wc za kunce, ki stane okoli 2-4 eur. Za podlago mu lahko daste lesene pelteke, žagovino, pesek, mačji posip,itd...ali sama sem ugotovila, da se še najbolje obnesejo leseni peletki, ki jih nato zakurimo vred z iztrebki v kaminu in tako nimamo nobenih odpadnih stvari.Na sliki pa je MEti ravno sredi opravila....

Hišni kunci naproti svojim naravnim bratrancem nimajo možnosti brusiti svoje kremplje ali jih porabljati na podlago, zato je smiselno da vsaj 1x mesečno preverimo stanje kunčevih nohtov in jih s posebnim, dovolj velikim, ščipalcem porežemo.

Ravno tako v njegovo stanovanje vključimo razne veje dreves, kjer si obrablja zobe, kajti kunski zobje nimajo korenin in rastejo celo življenje. Kakor ugotovite, da ima nepravilen vgriz ali se vam zdi, da mu čudno štrlijo zobje ali ima težave ob hranjenju, takoj se naročite za obisk pri veterinarju, ki bo težavo saniral in vam svetoval kako naprej, da ne bo več težav.

Potrebo po kopanju lahko tudi enostavno rešimo z malo domišljije. Sama bom MEtki naredila neke sorte peskovnik dimenzij nekje 30x30cm in tam naj kopa "dokler ji scre poželi". Na isti način ji lahko v škatlo nabašemo papir,rolce od toaletnega papirja, natrgane koščke papirja in kartona in bo imel vaš kunec za kak dan ali celo več posla s tem.

Glavno pa je, da s kuncem čim več rokujete, ga ljubkujete in se pogovarjate, kajti le to bo najbolj utrdilo vajino prijateljstvo.

V naslednjem "prispevku" bom povedala malo več o tem, kako izbrati pravega kunca za vas. Kje se jih dobi in kako se pripravimo na prihod novega družinskega člana. 

Do takrat pa veliko veselja z vašimi kunčjimi prijatelji.