MOJE IME JE METKA

 

Tako je...moje ime je Metka, čeprav me je človeška prijateljica poimenovala Metuljčica.

Vsi me kličejo Metka ali Meti in se rada odzovem. Kdo pa se ne bi, če dobi potem slasten priboljšek?

V svojem kratkem življenju sem dala že marsikaj hudega skozi, vendar sedaj sem srečna.

Prijateljica Kristina mi je naredila lepo ogrado, kjer imam hiško, jaslice, posodico za vodo in wc. Ne smem pa pozabit na vse rol'ce toaletnega papirja, ki mi jih je nametala not, da imam ja delo vsak večer jih preobrnit, da najdem skrite priboljške. Pa seveda vejice jablane in hruške na katerih si brusim zobke.

Ja, lepo mi je...pa vendar pogrešam družbo svoje vrste. Kristini sem že zašepetala, da bi rada tudi jaz imela kunčjega prijatelja kot ima ona človeške prijatelje. Najprej ni bila najbolj vesela. Lahko bi rekla, da je bila celo prestrašena ali na koncu se je le omehčala in sedaj skupaj iščeve mojega prijatelja oz prijateljico.

Se že veselim najinega snidenja, čeprav Kristino skrbi, da bom preveč dominantna in se bom prepirala ter tepla. Saj jasno mu bom dala vedeti, da sem pa bila prej jaz gospodarica cele ograde in da če želi biti moj prijatelj, se morava dogovoriti o hierarhiji, ki je med nami kunci zelo pomembna.

Sedaj pa vam povem še nekaj o sebi. Prejšnji lastniki so me zavrgli sredi Ljubljane in sem več dni, če ne celo tednov, tavala naokrog, dokler me ni zagledal mimoidoči fant. Sprva nisem imela upanja, da me bo vzel k sebi, ali srce se mu je le omehčalo in sem tako dobila novi dom. Ker sem kihala in kašljala, me je peljal k kolegom na Veterinarsko fakulteto na inštitut za eksotične živali, kjer so mi dali zdravila in po 3 tednih sem bila kot da nikoli nisem zbolela. Pri njem doma sem se spoznala z nimfo in psičko. Zelo lepo smo se razumele.

Vendar moj novi prijatelj ni imel več prostora zame, tako sem čez kakšen mesec prišla k Kristini. Prve dni me je bilo malo strah in si še nisem upala toliko raziskovati, čeprav me je imel "firbec". Potem sem pa dobila še svojo hiško in ogrado ter prosti dostop do celega stanovanja- ja kaj več pa si lahko želim?

Rada se tudi pocrkljam pri moji človeški prijateljici in včasih me tudi počeše, a potrpim, čeprav mi to ni najbolj všeč. Mi le pomaga odstraniti odpadlo dlako, da mi ne bi kepice dlak povzročale prebavne težave.

Tekom 5 mesecev sem se zelo navadila in navezala na Kristino. Skupaj sve gledale filme na kavču. Omogočila mi je stare rjuhe, da sem kopala in grizla kolikor mi srce poželi...ali kaj kmalu me je pa začel dajati "paritveni" nagon. 

Tako sem bila res "poredna" in sem lulala vse naokrog ter tacala z umazanimi tačkami po celem stanovanju. Nisem tega naredila namerno, ali med kunci si ravno z markiranjem povemo v kakšnem "ženitvenem "stanju smo.

Tako se je Kristina odločila ,da me sterilizira. Ni mi bilo všeč, da sem bila cel dan med tujci, ali po vrnitvi domov, se je markiranje in uničevanje stvari umirilo v roku 2-3 tednov.

Sedaj sem spet samosvoja in ne podrejena nagonu, ki me žene v ohranitev moje vrste.

Kristina se res zavzema za moj dobrobit, ker jo vedno opazim, kako brska po raznih knjigah in verodostojnih internetnih straneh. Tako sem ji prišepnila na uho, da naj pa še meni uredi blog, da bove lažje širile dobro voljo, pravilno ravnanje in najlepše 

prijateljstvo med kunci in ljudmi.